Kenguruje najdemo v Avstraliji in na otokih okoli nje. Dlaka je sivkasta z rdečkastim odtenkom čez ramena. Na svobodi živijo okoli 20 let, v ujetništvu pa do 6 let. Uhlje lahko obrača za 180 stopinj. Pri skakanju diha  tako da pri odskoku vdihne, pri doskoku pa izdihne. Ima dobre sposobnosti vohanja, ki ga lahko primerjamo z vohom morskih psov. So plašne živali in živijo v čredah. So rastlinojedci z močnimi tacami, velikimi stopali in dolgim mišičastim repom. Mesec dni po parjenju se skoti 1 centimeter dolg in 5 miligramov težek zarodek. Ker je mladič premajhen da bi sam sesal mu sesek v ustih nabrekne. Samica mu z mišicami v sesku v usta stiska mleko. Samica ima 4 seske in proizvaja dve vrsti mleka istočasno. Prvo je bogato z beljakovinami za zarodek, drugo pa je bogato z maščobami za starejšega mladiča, ki potrebuje energijo za gibanje. Mleko sesa do enega leta. Ko ima že dva mladiča se ponovno pari. Tretji embrijo ostane v fazi mirovanja dokler prvi najstarejši mladič ne zapusti materine vreče. Uvrščamo ga med vrečarja, kjer mladiči preživijo prvi del svojega življenja. Iz vreče pride po 190 dneh. Ni ogrožen, saj v naravi živi 15 milijonov rdečevratih kengurujev. V Avstraliji so pogoste žrtve avtomobilskih nesreč, ker se veliko zadržujejo ob robu cestišč. Raje uporabljajo levo taco pri vsakdanjih opravilih, kot sta: hranjenje in negovanje. Med ljudmi je večino desničarjev, pri kengerujih pa je ravno obratno. Tako po raziskavah rdečevrati valabiji levo taco uporabljajo pri hranjenju za trganje listkov. Vejico z listi pa ob tem držijo z desno spodnjo okončino.  Kenguru je skupaj z emujem upodobljen na avstralskem grbu in na avstralskem dolarju.