Pasma je nastala na genetskem inštitutu v Cambridgeu leta 1929. Križali so Plymouth rock z Gold Campine. Namen je bil ustvariti pasmo, kjer bi se samci in samice enodnevnih piščancev razločili po svoji barvi. Cream leghbar je bil standiziran leta 1958, a so v  70. letih prejšnjega stoletja skoraj izumrli. Težava je bilo povpraševanje po modrih jajcih. Modra jajca so nastala s križanjem Zlatega Leghbarja z Belim leghbarjem in Aurokano. Aurokana je v to pasmo prinesla gen za greben in modra jajca. Tako ima Leghbar greben zaradi auokanine krvi. 

Splošno: Ptice imajo različne spočne kromosome Z in W in drugačen sistem določanja spola v primerjavi s sesalci X in Y. "Barvni" spol je mogoč zato ker imajo samci dvojni odmerek za zaporo, ki je povezan s spolom (genotip B/B), samice pa samo en odmerek (genotipa B/-) kar ima za posledico opszno nižje barve.